ZAVOD ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO MARIBOR

Panonsko krožišče raste in se vrti

Naš Zavod je maja 2010 začel z izvajanjem projekta Panonsko krožišče.

V mestecu Nova Crnja smo našli primerno kmetijo in jo začeli urejati tako, da bi bila primerna in uporabna za doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili.

V avgustu 2010 se je manjša skupina ZVIK-a odšpravila v Srbijo in tam v treh tednih opravila veliko dela. Najprej smo raziskovali, saj se je v stari hiši skozi desetletja marsikaj nabralo. Nabralo se je tudi na dvorišču in nekdanjem sadovnjaku.

Vse je bilo treba očistiti, pospraviti, urediti....

Zgodovina ali iz življenja lastnikov

Prejšnja lastnica je v dobri veri, da nam dela uslugo, vse kar je bilo v hiši pobrala in vrga-ali na dvorišče, na kakšen težko dostopen kraj, ali pa so odpeljali na lokalno deponijo, vglavnem v hiši je ostalo marsikaj in skoraj nič.

Tudi ko smo spraševali o prednikih, ni bila posebej zgovorna. Hišo smo prevzeli 11. maja v stanju, ki nas je rahlo razočaralo...

Ob prihodu avgusta smo se hiše lotili tako kot je treba. Preiskali smo staro hišo, pobrali zanimive predmete, slike, dokumente. Nehote se je začel zlagati mozaik o tem kdo so bili, kdaj so živeli, s čim so se ukvarjali, kaj so imeli in kako uporabljali... Čez nekaj časa smo lahko preoznali like določenih oseb, našli smo izkaz iz osnovne šole iz leta 1912/13 in še mnogo drugih zanimivih dokumentov iz različnih obdobij v zadnjih 100 letih.

Ugotovili smo, da so nekdanji lastniki imeli majhen kos zemlje ter da so drugega, na katerem zdaj stoji stara hiša kasneje dokupili, ter na prostoru še starejše hiše postavili novo. tudi ta, najnovejša je zdaj že stara hiša, izdelana iz debelih glinenih sten v kateri tudi ob hudi popoldanski pripeki ostaja prijeten hlad za oddih. Hiša je stara približno 90 let, nihče nam ni znal povedati kaj bolj točnega.

Na začetku je tudi izgledala drugače kot danes.

Ženske iz hiše so se ukvarjale z ročnimi deli, našči smo nekaj zelo zanimivih ostankov, en prtiček in nekaj malega vezenin.

Našli smo tudi različne vinske kozarčke iz različnih časov, svi skrbno brušeni in z vzorci trte in grozdja. Bilo so izgubljeni in desetletja so ležali v senci stare hiše v prahu, ki se je nanjih nabiral skozi čas. Danes prav ponosno krasijo vitrino, v kateri so zloženi v skupinah in kjer so kot na razstavi na vpogled obiskovalcem.

Stari lastniki so znali skrbno pripraviti ozimnico, tudi ta je še stala v kozarcih, skrbno zaprtih, zloženih in označenih v zdavnaj pozabljeni kuhinji v kateri so kraljevali pajki. Pajčevinaste zavese so se ob našem prihodu rahlo pozibavala v vetru, ki je pihal skozi okno, dvignjen prah pa je nakazal sončne žarke kateri so vdrli skozi okno, odprto po doglem času.

Ozimnica ja, žal, bila z anič, smo pa kozarce umili in vanje dali semena, ki smo jih našli na podstrešju. Stari Jožef, ki je nazadnje vodil gospodarstvo na tej kmetiji, je imel dolga leta pogodbo s Semenarno Ljubljana, za katero je prideloval semena.