ZAVOD ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO MARIBOR

PRIPRAVLJALNI JEZIK - OSNOVA ZA LAŽJO VEČJEZIČNOST

Projekt izvajamo v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, Osnovno šolo Tabor I, vrtcem Otona Župančiča iz Maribora ter Osnovno šolo in vrtcem Janka Glazerja iz Ruš.

• Konzulent za inovacijske projekte v zvezi z esperantom je Vesna Obradović. Bazo konzulentov si lahko ogledate na spletni strani Zavoda RS za šolstvo.

Primeri dobre prakse iz tujine in pri nas kažejo, da se s spoznavanjem esperanta skozi igro v zgodnjih letih otroci pripravijo na učenje in lažje razumevanje drugih tujih jezikov, ter da za obvladovanje le teh potrebujejo veliko manj časa. Posledično učenci namenijo dosti manj časa učenju enega predmeta (otrok se lahko posveti neki drugi dejavnosti, hobiju, športu ali pa učenju še enega jezika). To seveda pomeni tudi manj stroškov za učenje tujega jezika, saj bo otrok že v šoli lahko obvladal določeno snov in ne bo potrebe po dodatnih učnih urah in tečajih. Dosedanji poskusi kažejo tudi to, da imajo otroci, ki so se v predšolski dobi in v nižjih razredih osnovne šole skozi igro spoznavali z esperantom, nekoliko nadpovprečne ocene tudi pri materinem jeziku, matematiki in logiki. Esperanto s svojo strukturo in besedotvorjem neposredno vpliva na razvoj logičnega mišljenja in razumevanja sistema zgradbe jezika in slovnice. Hkrati pa spodbuja podzavestno razumevanje tvorbe in funkcije samostalnika, pridevnika in glagola ter omogoča njihovo pravilno rabo. Skozi naslednja leta šolanja motivira mlade ljudi tudi za druge predmete vezane za tuje kulture, jezike in potovanja. Nekaj splošnih informacij o esperantu lahko dobite na http://esperantoestas.blogspot.com/ (s klikom na polje "cc" lahko izberete jezik podnapisa, na voljo je tudi slovenščina). Spletni tečaj esperanta, namenjen tudi govorcem slovenskega jezika, se nahaja na portalu www.lernu.net. Primere dobre prakse si lahko podrobneje ogledate na (povzetek več primerov skozi zgodovino, vse do sodobnih poskusov): http://www.springboard2languages.org/home.htm http://www.springboard2languages.org/documents/ekparoli_report.htm

SPLOŠNO: Uvajanje spoznavanja esperanta za vse otroke v zadnjih dveh letih vrtca in prvi triadi osnovne šole (skupaj 5 let) bo za učečo se skupino pomenilo prednost v učenju tujega jezika od četrtega razreda osnovne šole dalje ter pomagalo k učinkovitejšemu učenju nasploh. Poudarek je predvsem na predšolski dejavnosti. V prvi triadi se bo ta program izvajal dva do trikrat tedensko po enakem principu (20 - 30 minut dnevno), predvsem zaradi vzdrževanja že znanega in neke vrste treninga mišljenja. Z delom s celo skupino otrok se bo ugodilo tudi načelu enakih možnosti in takšno možnost je potrebno dati čim večjemu številu otrok. Zato predlagamo, da se uvajanje esperanta kot pripravljalnega jezika izvede kot inovacijski projekt v tistem vrtcu (vrtcih), ki je (so) na nek način vezan(i) na določeno osnovno šolo, ki jo večina otrok po zadnjem letu vrtca tudi obiskuje. Tako se omogoča kontinuiteta izobraževanja.

METODE: Metoda dela z otroci mora biti takšna, da otroke čim bolj pritegne in da nimajo občutka, da gre za nekaj, kar jim odvzema čas namenjen igri ali neki drugi dejavnosti. Srečanja bi izpeljali tako, da bi inštruktor prišel v skupino vsak dan ob istem času (npr. po zajtrku, pred kosilom, po počitku...) in bi 20 minut počel z otroci to, kar oni v tem času ponavadi počnejo. Priključil bi se skupini kot "otrok", ki bi delal z njimi vse, kar je v programu. Inštruktor bi prišel z ročno lutko (naši rečemo Peter). Vso komunikacijo bi Peter izpeljal v esperantu, inštruktor pa bi bil v obojestransko pomoč pri prevajanju (čim manj). Otroci imajo to sposobnost, da vežejo jezik na osebo. Lahko pričakujemo, da bodo otroci čez nekaj časa začeli govoriti esperanto popolnoma podzavestno sprejeto. Zato tega ne bodo razumeli kot dodatno učenje, ampak kot del vsakdanjega kontakta z osebo, ki ne govori njihov jezik. Omenjena metoda je primerna tudi za otroke s posebnimi potrebami, ki obiskujejo razvojne oddelke, saj jim omogoča sodelovanje v dejavnosti, ki jim bo pomagala pri učenju. Hkrati jim pomaga razumeti besedotvorje in slovnico nasploh. Ko otrok enkrat osvoji slovnični koncept jezika, mu je to pozneje v veliko pomoč. Pričakujemo, da bi se skozi razvoj projekta pokazala potreba po določenih didaktičnih sredstvih, ki bi jih morali sami izdelovati sproti. Predvideli smo tudi tečaj za sodelujoče vzgojitelj(ic)e in učitelj(ic)e. Literature za to starostno obdobje (4-9 let) pri nas še ni, zato jo bomo sproti izdelali, glede na potrebe skupine. Menimo, da bi bilo dobro narediti tudi uvajalni dvodnevni tečaj s starši , da bi se lahko tudi sami prepričali, kako hitro in enostavno lahko osvojimo esperanto ter da bi lahko sami spremljali razvoj otroka v tej smeri.

CILJI:

1. ustvarjanje podlage za učenje tujih jezikov

2. razvijanje dojemanja strukture jezika in slovnice (tako materinega kot tujih jezikov)

3. razvijanje logičnega mišljenja

4. sprejemanje drugih in drugačnih (velik "otrok", ki govori tuj jezik je pri njih, in je del njihove skupine, razreda)

5. pokazati otrokom na enostavnem primeru, da so sposobni obvladati in govoriti tuj jezik

6. ozaveščati starše o potrebi poznavanja več jezikov

7. ustvariti osnovo za medkulturni dialog in komunikacijo

8. sodelovati s podobnimi skupinami v tujini